Duhovna dela usmiljenja: 1. grešnike svariti, 2. nevedne učiti, 3. dvomljivcem prav svetovati, 4. žalostne tolažiti, 5. krivico voljno trpeti, 6. žaljivcem odpustiti, 7. za žive in mrtve Boga prositi.
"Čeprav ni naloga Cerkve , da neposredno spreminja svet in razmere v njem, Katoliška cerkev že 120 let spremlja in kritično vrednoti spoštovanje človekovega dostojanstva, skrb za pravično delitev dobrin, možnosti za človekov vsestranski razvoj in osamosvojitev." ( Jože Goličnik)
Družbeni nauk Cerkve izvira iz stališča razuma in naravnega prava, to je iz tega, kar je v skladu s splošno človeško naravo. Obenem se zaveda, da ni naloga Cerkve, naj ta nauk sama politično uveljavi; želi pa služiti oblikovanju vesti na področju politike in prispevati k temu, da raste spoznanje za prave zahteve pravičnosti in hkrati tudi pripravljenost delovati v skladu z njimi, tudi če to nasprotuje obstoječim osebnim interesom. To pa pomeni, da je osnovna naloga, ki si jo mora zastaviti vsaka generacija znova, graditev pravične družbene in državne ureditve, po kateri vsakemu pripada svoje«
(Benedikt XVI.).
"Socialni ali družbeni nauk Cerkve je razmišljanje v luči vere ( evangelijev) o zapletenih vprašanjih človekovega bivanja v družbi. Je oznanjevanje resnice o Kristusovi ljubezni v družbi" ( iz zgibanke o Pravičnost v ljubezni)
